Namestite programe v Linux

Ena od težav, ki še vedno povzročajo težave novincem v Linuxu ali uporabnikom z manj znanja, je namestitev paketov ali način namestitve programov v Linux. To je bilo delno rešeno z orodji, kot so YaST, Software Center, Pi Store in drugimi programi za avtomatizacijo namestitev Linuxa, kot so Gdebi, Synaptic itd.

Ko pa prenesemo programski paketi ki niso v repozitorijih naše distribucije ali želimo v Linux namestiti programe z različico, ki ni različica, ki jo ponujajo viri našega distribucijskega sistema, se stvari zapletejo. Še posebej, če so preneseni paketi tarballi z izvorno kodo.

V sistemu Windows je z Windows Installerjem vse veliko lažje, prav tako jih ni preveč razširitev binarne datoteke za namestitev (.exe, .bat, .msu). Tisti, ki prihajajo s platforme Apple, bodo prav tako opazili, da ima .dmg sistema Mac OS X navadno preveč razširitev.

Druga groba tema v Linuxu (in drugih * nix) je odvisnosti, to je pakete, ki so odvisni od drugih paketov in če slednji niso nameščeni, prvega ne bomo mogli namestiti. V tem primeru obstaja veliko upraviteljev paketov, ki olajšajo življenje in samodejno rešujejo odvisnosti. V nasprotnem primeru bi jih morali sami reševati ročno.

Povezani članek:

Kako poznati svoj IP v Linuxu

S tem Navodila Nameravam, da je vse to za vas nekaj bolj malenkostnega in ne predstavlja težav pri nameščanju programov v Linux. V naslednjih vrsticah bomo opisali vse najbolj priljubljene razširitve in vrste paketov, ki obstajajo v svetu Linuxa, ter postopek za njihovo preprosto namestitev.

Paketi .Deb in .rpm:

Linux je razdeljen na dva velika sveta in ga zelo dobro predstavljajo paketi DEB in RPM. Prvega uporabljajo Debian in izpeljanke, kot je Ubuntu, drugega pa SuSE, Fedora in drugi.

RPM:

Če ste v Novell SuSE ali v openSuSE, lahko YaST uporabite za namestitev tovrstnih paketov. Če želite to narediti, morate le odpreti meni SuSE, klikniti na "System", "YaST" in nato na možnost "Install / uninstall software". Tako lahko programe namestimo v Linux z DVD-ja vašega distribucijskega omrežja ali iz omrežja.

Če smo paket že prenesli, ga lahko z desno miškino tipko kliknemo in dobil bo možnost Namestitev. Zelo enostavno…

Povezani članek:

Razpakirajte RAR v Linuxu

Če želimo to narediti iz konzole namesto YaST uporablja Zypper:

zypper install nombre_programa

V Red Hatu več istega ... Po drugi strani pa, če že imate Fedora ali CentOS, lahko uporabite YUM. Pojdiva najprej z YUM, da moraš v imenik, kjer se nahaja paket, v terminalu napisati:

yum install nombre_paquete

In če obstaja skupno orodje za namestitev RPM Na tej vrsti paketov temeljijo številni vrtljaji v številnih distribucijah:

rpm –i nombre_paquete.rpm

V Mandrivi lahko uporabite Mandriva Control Center za namestitev programov ali RPMDrake. Uporabite lahko tudi v besedilnem načinu

urpm:

urpm –i nombre_paquete.rpm

DEB:

V Ubuntuju lahko s preprostim Ubuntu Software Center namestite pakete iz uradnih skladišč. Iz Debiana ga je mogoče namestiti tudi z kjerbi-gtk, grafično in enostavno ali s Synapticom, te delujejo tudi na drugih distribucijskih sistemih, le namestiti jih morate.

Drugo zanimivo orodje je Dselect, tudi v grafičnem načinu za enostavno upravljanje paketov. Toda za tiste, ki konzolo bolj potegnejo, lahko uporabite dpkg ali apt (ne pozabite dodati sudo ali delati s korenskimi privilegiji):

Dpkg –i nombre_paquete.deb

o

Apt-get install nombre_paquete

Sposobnost je še eno dokaj popolno orodje, ki ga lahko uporabite tako, da vnesete naslednje:

aptitude install nombre_paquete

Drugi skrbniki paketov na vašem distro:

Arch Linux in derivati ​​uporabljajo upravitelja paketov z imenom Pacman. Ustvaril ga je Judd Vinet in je sposoben samodejno reševati odvisnosti. Če želite namestiti paket s tem upraviteljem:

pacman –S nombre_paquete

Portage je še en odličen upravitelj paketov, na primer Gentoo. Ima podobnosti z vrati BSD in je združljiv s sistemom POSIX in okoljem python. Uporablja ga tudi FreeBSD. Če želite z njim namestiti paket:

emerge nombre_paquete

paldo Gre za operacijski sistem jedra Linux, ki uporablja upravitelja paketov upkg. Ustvaril ga je Jürg Billeter in za namestitev programov v Linux z njim morate napisati:

upkg-install nombre_paquete

Distributer Pardus Linux uporablja preprost upravitelj paketov, napisan v Pythonu in znan kot PiSi. Za stiskanje paketov uporablja LZMA in XZ, še posebej pa je presenetljiva tehnologija Delta, ki omogoča prenos samo razlik med paketi, da prihrani pasovno širino. Namestite tako:

pisi install nombre_paquete

Kako namestiti tarballs:

Paketi, ki se namestijo neposredno iz vira, so pakirani s primitivnim, a še vedno uporabnim in učinkovitim orodjem Tar (od tod tudi ime tarball) in se nato stisnejo v neki stisnjeni obliki.

Nekateri tovrstni paketi so opremljeni z datotekami, kot so .jar, .bin, .rpm, ..., v tem primeru morate samo razpakirati in uporabiti pravilen postopek za binarno datoteko, ki jo vsebuje. A ponavadi je izvorno kodo za prevajanje in namestitev.

Poglejmo, kako. Prva stvar, ko delamo s konzole, je, da se postavimo v imenik, kjer se nahaja paket, s katerim želimo delati. Za to uporabljamo orodje "cd". Če ste na primer naložili paket in ga imate v mapi Prenosi, vnesite v terminal:

cd Descargas

In tisto poziv s to potjo se bo spremenil, da boste navedli, da ste v tem sistemskem imeniku. Ne pozabite tudi, da potrebujete privilegije za izvajanje določenih dejanj, kot je ./configure, make ali install…, kar bomo videli v nadaljevanju.

Namestite tar.gz ali tgz:

Te vrste tarball se pogosto uporabljajo v Slackware in derivati, čeprav je bila razširjena na kodo paketa za preostale distribucije. Namestitev tar.gz je takšna (ne pozabite zagnati ./configure, narediti in narediti namestitev s privilegiji, veste, kot root ali tako, da dodate sudo v ukaz ...):

cd directorio_donde_se_encuentra_el_tarball
tar –zxvf nombre_paquete.tar.gz (o nombre_paquete.tgz, en caso de ser un .tgz)
cd nombre_paquete_desempaquetado
./configure
make
make install

Če to ne bi delovalo Če želite namestiti tar.gz, lahko v razpakiranem imeniku preverite, ali obstaja besedilna datoteka z navodili za njeno namestitev. Včasih, ko ne upoštevajo tega standardnega postopka, razvijalci vključijo te vrste datotek, da pojasnijo posebnosti, odvisnosti itd.

Tar.bz2 ali .tbz2:

To je zelo uporabljen paket v BSD in to se je razširilo tudi na Linux in druge * nix. Pakiran je s katranom in stisnjen z uporabo BSD Zip 2. Postopek namestitve te vrste programa je:

cd directorio_donde_se_encuentra_el_paquete
tar –jxvf nombre_paquete.tar.bz2 (o nombre_paquete.tbz2, e incluso nombre_paquete.tbz)
cd nombre_directorio_desempaquetdo
./configure
make
make install

To bi moralo zadoščati za namestitev programov v Linux. Prepričajte se, da uporabljate privilegiji za najnovejše ukaze.

Arhiv drugih trakov:

Včasih tračni arhiv oz nestisnjena tar datoteka. Ta vrsta paketa vsebuje informacije, potrebne za popolno obnovitev datotek, ki jih vsebuje, in za njihovo razpakiranje, kar morate storiti takole:

tar xvf nombre_paquete.tar

Nato poiščite datoteko z imenom README.txt (ali podobno) v razpakiranem imeniku in poiščite navodila za namestitev. Običajno gre za postopek, podoben prejšnjim ...

Tar.xz ali .xz ali .txz:

V zadnjem času vidim več tega tipa. Za delovanje s to vrsto paketa morate imeti orodje xz-uporabe nameščen. Če jih želite razpakirati in namestiti, uporabite:

tar Jxvf nombre_paquete.tar.xz

o

Xz –d nombre_paquete.tar.xz
Tar –xf nombre_paquete.tar

o

Unxz nombre_paquete.xz

Ko datoteko enkrat razpakirate, jo poiščete README.txt ali INSTALL.txt da si ogledate podrobnosti namestitve, ki je običajno tipična ./configure, make in make install. Čeprav je včasih mogoče uporabiti cmake.

.gz ali .gzip ali .bzip2:

z GNU Zip pakete tipa .gz ali .gzip lahko stisnete. Ti se obravnavajo podobno kot stisnjeni paketi BSD Zip 2 z razširitvijo .bzip2. Za obravnavo te vrste paketov moramo imeti v našem sistemu na voljo orodja za razpakiranje in bunzip2:

gunzip –c nombre_paquete.gz
bunzip2 nombre_papuete.bz2

Ostalo je podoben videnim korakom s prejšnjimi tarballi ... Prepričajte se, da ste videli datoteke README ali INSTALL.

.tar.lzma, .tlz:

Ne glede na to, ali se pojavlja v svojem dolgem imenu .tar.lzma ali v kratkem imenu .tlz, ti paketi uporabljajo algoritem za stiskanje Lempel-Ziv-Markov in za njihovo ekstrakcijo in namestitev morate vnesti konzolo (prej morate imeti nameščen paket lzma):

unlzma nombre_fichero.lzma

o

lzma -d file.lzma

o

tar --lzma -xvf file.tlz

o

tar --lzma -xvf file.tar.lzma

Odvisno od oblike, v kateri nam je paket predstavljen. Nato si lahko ogledate neko besedilno datoteko z navodili ali sledite korakom, ki smo jih opisali za namestitev drugih tarballov (./config, make, make install). Druga dobra praksa je pogled na spletno mesto za razvijalce, kjer obstajajo vadnice o namestitvi paketov ali obstajajo spletna mesta Wiki z veliko informacijami.

*Opomba: nekatere zapakirane pakete lahko namestite tudi z orodjem z imenom installpkg.

Kako namestiti binarne pakete:

.jar:

Za namestitev java paketi precej enostavno je. Zahteve so očitne, da se namesti navidezni stroj Oracle Java (bodisi JRE bodisi JDK). Če ga želite namestiti, kliknite z desnim gumbom miške in izberite "Odprite z drugo aplikacijo”Iz spustnega menija. Pojavilo se bo okno s seznamom aplikacij v našem sistemu in spodnjo vrstico z obrazcem za pisanje. No, v tem prostoru pišete "java -jar "Brez narekovajev, vključno s prostorom za kozarcem, ki mi je ostal. Nato kliknete na gumb "Odprto”In teči bi moral brez težav. Kot vidite, ga ni treba namestiti.

.bin:

Izvedemo jih lahko tako, da jih dvakrat kliknemo, da jih odpremo, če smo jih že dali izvedbena dovoljenja. Če želite to narediti, z desno miškino tipko kliknite datoteko in nato pojdite na "lastnosti"Če želite na zavihku dodeliti dovoljenja za izvajanje"Oprostites ». Namestite ga lahko tudi s konzole tako:

cd directorio_donde_está_el_binario
./nombre_binario.bin

.run:

Za .pun nadaljevali bomo na podoben način kot .bin. Ta oblika se pogosto uporablja za gonilnike, kot je AMD Catalyst Center. Za njegovo namestitev lahko uporabite konzolo:

cd directorio_donde_está_el_paquete
sh ./nombre_paquete.run

Ne pozabite predhodno dodeliti izvedbenih dovoljenj. Nekatere je treba zagnati s privilegiji, v tem primeru to storite kot root ali s sudo.

Če želite namestiti .run v grafičnem načinu, lahko z desno miškino tipko kliknete in izberete "lastnosti", Nato v zavihku"Dovoljenja"Blagovne znamke"Dovoli zagon datoteke kot programa”In sprejmete zapiranje. Zdaj, ko dvokliknete .run, boste videli, da se odpre namestitveni program, zelo podoben tistemu v sistemu Windows (vnesite Next, Next, OK…).

Kako namestiti skripte:

.sh:

V Linuxu lahko tudi najdemo skripte z razširitvami .sh ali .py. Za namestitev te vrste skriptov bomo z ukazom "cd", kot smo že videli, šli v imenik, kjer je skript. Oko! Če je skript zapakiran, ga najprej razpakirajte ali razpakirajte. Nato mu lahko dodelite dovoljenja za izvajanje, kot že poznate (to lahko storite v grafičnem načinu ali v terminalu z ukazom “chmod + x ime_skripte"brez narekovajev). Ko imajo od terminala dovoljenja za izvajanje:

sh nombre_script.sh

o

./nombre_script.sh

.py:

Za datoteke z končnica .py treba je poklicati tolmač programskega jezika Python. Če želite to narediti, v konzolo vnesite to:

python nombre_script.py install

Drugo:

Obstajajo tudi druge vrste datotek in paketov za namestitev programov v Linuxu. Nekatere pakete iz BSD, Solaris, Mac OS X in drugih * nix lahko namestite v Linux. Primer tega so Solaris .pkg. Če želite namestiti .pkg, jih lahko kliknete z desnim gumbom miške, pojdite na “lastnosti"In"Dovoljenja”In mu dodelite dovoljenja za izvrševanje. Nato jih dvokliknete, da jih namestite.

Obstajajo tudi orodja, kot so Alien za pretvorbo iz ene oblike v drugo, na primer iz rpm v deb itd. To ni priporočljivo in lahko včasih povzroči težave. Zato ga ne priporočam.

Nadaljujem z blebetanjem paketov v Linuxu in rečem, da jih je več, kot jih vidimo tukaj, vendar so bolj redki in nenavadni. Primer redkosti je .slp uporabljajo iz projekta Stampede Linux. Za pretvorbo .slp v druge bolj pogoste formate lahko uporabite Alien (prej nameščen Alien), kot je ta:

sudo alien nombre_paquete.slp nombre_paquete.extensión_nueva generated

Npr, za pretvorbo iz .slp v rpm:

sudo alien miprograma.slp miprograma.rpm generated

Komentarje lahko pustite s prošnjami, dvomi ali komentarji. Če imate kakršne koli težave z koraki v tej vadnici, vam bom z veseljem pomagal.